Tudi to leto je šolski center v Nemčijo na praktično usposabljanje v tujini poslal dva dijaka. To leto sva bila to Aljoša Starman in Stefan Vranješ. Da greva, sva se odločila dokaj hitro, saj je to ogromna priložnost za spoznavanje novih kultur, ljudi in načinov dela. Tako sva se drugi teden v januarju odpravila na pot. Najprej smo leteli z letalom do Frankfurta, nato pa smo se še nekaj ur vozili z vlakom. Ko smo prispeli, sva se namestila v penzionu. Soba je bila veliko večja, kot sva pričakovala, imela sva namreč spalnico, dnevno sobo, predsobo in kopalnico, v kateri je bila tudi savna. Na kratko: stanovanje je bilo super! Ko sva razpakirala, naju je pobral profesor ter nama razkazal mesto in vse mogoče bližnjice. Zapomnila sva si pot, po kateri sva naslednje 3 tedne pridno hodila na delo.
Delala sva v podjetju Schliess und Sicherungssysteme gmbh. Podjetje se ukvarja z izdelavo vrat za vlake, zunanja in tudi notranja vrata. Izvažajo v večino večjih držav kot so na primer Rusija, Španija, Francija… Delala sva kot operaterja na CNC strojih, kjer sva izdelovala kose za notranje mehanizme zunanjih vrat. Prva stvar, ki sva jo opazila v podjetju, je bil odnos nadrejenih do delavcev. Vsako jutro, ko je delovodja prispel na delovno mesto, je šel do prav vsakega delavca, ga osebno pozdravil in mu stisnil roko. Druga stvar pa je malica. V Nemčiji delavcem namreč ne pripada samo malica, ampak tudi zajtrk. Ko ob šestih pridejo na delovno mesto, delajo 3 ure do zajtrka, ki traja 15 min, po zajtrku delajo še 3 ure, zatem pa imajo 30 minutno malico.
Po treh tednih dela v podjetju S&S gmbh sva se za 1 teden premaknila v CNC izobraževalni center. Naučila sva se zelo veliko iz področja programiranega rezkanja v programu Heidenheim, ki ga uporabljajo nemška podjetja. Delo v centru je bilo zelo zanimivo in razgibano, naloge so bile nekoliko drugačne, kot jih imamo pri nas. Ker pa so nama naši profesorji osnove dobro vcepili v glavo, nisva imela nobenih težav.
Dan pred odhodom sva odšla pogledat še njihovo šolo, sodelovala pa sva tudi pri pouku. Ugotovila sva, da imajo sistem šolanja drugačen kot pri nas, prav tako sistem ocenjevanja. Pri njih je najboljša ocena 1 najslabša pa 6. Za lažjo predstavo naj omeniva še, kako veliki so njihovi centri: njihov šolski center izobražuje za več kot 60 poklicev.
Zadnji dan sva imela predstavitev, v kateri sva predstavila sebe, Slovenijo, Škofjo Loko in najino bivanje v Nemčiji. Dan za tem pa smo zgodaj zjutraj odšli na vlak in se odpeljali nazaj v Frankfurt. Istega dne pa sva se proti večeru ponovno znašla v prelepi domači Sloveniji.
Aljoša Starman in Stefan Vranješ
